Alkohol in vožnja ne gresta skupaj. Za ničelno toleranco

Ljubljana, 24. aprila 2019 - Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) je pred kratkim predlagala znižanje dovoljene meje alkohola za voznike s sedanjih 0,5 na 0,2 promila alkohola v krvi. Ministrstvu za infrastrukturo so hkrati predlagali tudi strožjo obravnavo voznikov, ki imajo v krvi več kot 1,1 promila alkohola. V koaliciji nevladnih organizacij s področja javnega zdravja podpiramo predlagane ukrepe, obenem pa si želimo, da bi v Sloveniji sčasoma dosegli ničelno toleranco do alkohola v prometu in k nacionalni alkoholni politiki pristopili bolj celovito, zlasti z vidika javnega zdravja.

Nekatere študije kažejo, da znižanje meje vsebnosti alkohola v krvi za vse voznike v državi privede do 8 odstotkov upada prometnih nesreč s smrtnim izidom ter 4 odstotkov upada prometnih nesreč, pri katerih je prišlo do poškodb. »Če zmanjšanje meje torej vodi do zmanjšanja števila prometnih nesreč, bi bilo seveda najbolje imeti mejo vsebnosti alkohola v krvi 0,0 promila alkohola za vse voznike. Z vidika, da bi posredovali jasno sporočilo, da »nikoli ne smemo voziti pod vplivom alkohola«, bi bila omejitev na 0,0 promila vsekakor najboljša rešitev. Če je meja 0,0 promila, potem je vsakomur jasno, da je celo najmanjša količina alkohola v krvi prepovedana za vse voznike. Če je meja nad nič, pa mora voznik vedno razmišljati, ali naj spije tisti kozarec vina oziroma piva ali kakšne druge alkoholne pijače ali ne«, meni Matej Košir z Inštituta »Utrip« in vodja Mreže »Preventivna platforma«.

S pravnega in predvsem tehničnega vidika je morda takšen ukrep (0,0 promila za vse voznike) težko izvedljiv v praksi, zlasti zaradi dejstva, da pri meji vsebnosti alkohola v krvi 0,0 promila vozniki ne bi smeli uporabljati niti razna razpršila za usta ali druge preparate oziroma živila, ki lahko vsebujejo minimalne količine alkohola. »Naprave za merjenje ravni alkohola v krvi še vedno niso dovolj natančne, da bi zaznale zelo nizke ravni, kar pomeni, da lahko prihaja do napak oziroma odstopanj. S tega vidika se morda zdi predlagan ukrep AVP bolj smiseln in lažje izvedljiv v praksi«, je povedal Franc Zalar z Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in vodja Nacionalne mreže NVO s področja javnega zdravja 25 x 25. Njihova mreža podpira vse ukrepe, ki so usmerjeni v zmanjševanje tveganega in škodljivega pitja alkohola. »Še posebej nas skrbi opijanje med mladimi, zlasti ker to ob vseh drugih posledicah povečuje tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi so tudi bolezni srca in ožilja«, je dodala Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Nadalje, obstaja tudi nevarnost, da lahko ničelna dovoljena raven alkohola ovira osredotočanje policije na tiste najnevarnejše voznike, ki vozijo s precej preseženo dovoljeno količino alkohola v krvi. »Namreč če preveč časa porabimo za nadzor tistih voznikov, pri katerih je stopnja alkohola v krvi med 0,0 in 0,2 oziroma 0,5 promila, lahko to izrazito zmanjša možnost, da bi ujeli voznike z visoko ravnjo alkohola v krvi. In ravno vozniki z visokimi ravnmi alkohola v krvi so tisti, ki povzročijo največ prometnih nesreč (zlasti s smrtnimi primeri in hujšimi poškodbami). S tega vidika podpiramo predlog dodatnega ukrepa s strani AVP glede strožje obravnave voznikov, ki imajo v krvi več kot 1,1 promila alkohola«, je dodal Miha Lovše s Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK) ter vodja mreže »NVO varujejo naše zdravje«

Vsekakor pa omenjeni ukrepi za zmanjšanje vožnje pod vplivom alkohola praviloma niso zadostni in je treba k problemu pristopiti bistveno bolj celovito. Zlasti je treba razmisliti o spremljajočih ukrepih, kot so npr. večji obseg naključnih preizkusov alkoholiziranosti, hujše sankcije za vožnjo pod vplivom alkohola (zlasti v primeru povzročitve prometne nesreče), alkoholne ključavnice za povratnike, poceni (ali brezplačen) javni prevoz (zlasti na območjih nočnega življenja mladih) idr. »Ker je problem vožnje pod vplivom alkohola med drugim tudi odraz širšega odnosa slovenske družbe do alkohola, v koaliciji nevladnih organizacij predlagamo tudi nekatere druge učinkovite ukrepe na področju alkoholne politike, kot so npr. dvig cen alkoholnih pijač, dvig najnižje dovoljene starosti za nakup alkoholnih pijač na 21 let, popolno prepoved oglaševanja alkoholnih pijač, licenciranje prodajalcev alkoholnih pijač ipd.«, je še dodala Urška Erklavec z Mladinske zveze Brez izgovora. Izpostavila je še »zelo visoko dostopnost alkohola mladoletnim in opitim, ki je v nočnem življenju do 96 odstotna«. Po njenem mnenju je treba nasloviti tudi ta izziv na vseh ravneh, in da mladi slišijo pravo sporočilo, ki je 0,0 promila alkohola v prometu.