Mladi o Energetskem konceptu Slovenije

11.01.2018
V četrtek, 11.1.2018, je v prostorih Okoljskega centra potekala tiskovna konferenca na temo Energetskega koncepa Slovenija (EKS), kjer je več govornikov predstavilo svoja stališča o Gradivu za razpravo o oblikovanju energetskega koncepta Slovenije, ki ga je v letu 2017 izdalo Ministrstvo za infrastrukturo, v sodelovanju z drugimi ministrstvi. Kot ključne izzive koncept predstavi prestrukturiranje rabe energije v prometu in posledično večjo podnebno trajnost, opuščanje fosilnih goriv in tako tudi zanesljivost oskrbe in sledenje tehnološkemu razvoju. Energetski koncept predstavi tudi glavne cilje, ki si jih bo Slovenija zastavila do leta 2030 in do leta 2050. Izidor Ostan Ožbolt, govornik na tiskovni konferenci in član študentskega društva Iskra, ki sicer nasportuje predstavljenemu energetskemu konceptu, meni, da je potrebno prav na kvalitetna delovna mesta, ki so povezana z zeleno energijo, zelene soseske in čisti zrak še dodatno opozarjati.

Do leta 2030 naj bi Slovenija, po Energetskem konceptu, zmanjšala emisije toplogrednih plinov glede na leto 1990 za 20%, do leta 2050 80%, dosegla naj bi 27% delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije, do leta 2050 tudi 52% in dosegla 16% delež električnih avtomobilov, do leta 2050 naj bi ta številka znašala 66%. Tema, ki je obravnavana v konceptu, in se osebno vsakodnevno navezuje na mlade je promet. Prednostna naloga, ki si jo zastavlja energetski koncept na področju prometa je uvajanje alternativnih nizkogoljičnih goriv s poudarkom na električni mobilnosti, predvideva pa tudi uporabo zemeljskega plina in posledično boljšo kakovost življenja v urbanih središčih. Promet je sicer eden izmed dveh glavnih virov onesnaženosti z delci PM, poleg kurišč na biomaso, na kar opozarja Inštitut za mladinsko participajo, zdravje in trajnostni razvoj. Problem onesnaženosti lahko tako sami najbolj zaznamo ravno v zimskem času, ko je kurjenje najintezivnejše. Trdni delci PM je izraz za prah, ki je prisoten v zraku. V veliki količini delcev je glavna komponenta ogljik. Izvajajo se predvsem meritve delcev premera 10 µm in 2,5 µm, ki so zdravju najbolj škodljivi. Delci vplivajo na bolezni dihal, srca in ožilja in posledično prezgodnjo umrljivost.

Kljub ambiciozno predstavljenih ciljem, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija v konceptu vidi mnogo protislovij in pasivnost pri prehodu v nizkoogljično družbo. Kot kritično točko koncepta vidi doživljenjsko obratovanje TEŠ 6 in nadaljno rabo lignita, ki velja za najmanj kakovosten in najbolj »umazan« premog, kar je povezano tudi s poslabšano kakovostjo zraka in 1800 prezgodnjimi smrtmi na leto. Uporaba je predvidena do leta 2054. Društvo Greenpeace je na tiskovni konferenci tudi izpostavilo, da je predlagan dokumet darilo premogovni industriji. Opuščanje premoga naj bi se izvajalo že do leta 2030. Sam Energetski koncept tako nasprotuje tudi Pariškemu sporazumu. To je sporazum o podnednih spremembah med več kot 190 državami, ki je bil podpisan leta 2015 v Parizu in temelji na akcijskem načrtu za omejitev globalnega segrevanja. Nekatere izmed sprememb, ki jih je sporazum predvideval so zmanjšanje emisij za vsaj 40% do leta 2030 glede na leto 1990, v Sloveniji celo za 55%. Brez izgovora Slovenija meni, da bi bil hitrejši prehod na obnovljive vire energije tudi cenejši od koncepta. Stroški zdravstva in drugih sektorjev, ki bodo nastali zaradi spremenjenih podnebnih vzorcev, naj bi presegli stroške hitrejšega energetskega prehoda s fosilnih goriv na obnovljive vire. Okoljsko škodo bodo občutile predvsem mlajše generacije.

Sorodni članki

Z omejitvijo onesnažujočega prometa v mestih bi lahko zmanjšali škodljive koncentracije trdih delcev do 23 %, koncentracije dušikovih oksidov (NOx) v zraku pa za 36 %. EPHA in partnerji ugotavljajo, da bi s tem privarčevali do 130 milijonov evrov družbenih stroškov na leto. EPHA združuje več kot 80 nevladnih organizacij, med drugim tudi našo partnersko organizacijo Inštitut za zdravje in okolje, ki delujejo na področju javnega zdravja, zdravstvenih neenakosti in združenj zdravstvenih delavcev.
25.03.2021
Začenjamo s prvim sklopom usposabljanj v okviru projekta Akademija Brez izgovora, ki bo potekalo med 7. in 25. septembrom v Mladinskem centru Krško.
17.08.2020
V decembru sva se dva predstavnika naše organizacije udeležila dogodka v organizaciji Svetovne zdravstvene organizacije v Omanu.
Piše: Mia Zupančič
07.01.2020
To leto sem se udeležila Erasmus+ usposabljanja za mladinske delavce znotraj projekta »EUth WORK«.
Piše: Nina Rogelj Peloza
04.11.2019
V ekipi mladinske zveze Brez izgovora iščemo nove okrepitve – študente za izvajanje strokovnih delavnic na osnovnih in srednjih šolah.
26.08.2019
5. 4. in 6. 4. je potekal vikend retorike, na katerem smo v petek zvečer pisali pisma miru v okviru mednarodnega projekta, ki se bori proti nasilju in vojnam, kjer smo aktivisti razmišljali kako mi doživljamo vojno in nasilje v splošnem, kakšne vrste obeh poznamo in spoznali, da imata oba za vsakega posameznika drugačno konotacijo.
22.05.2019
Priložnost za vse, ki bi se radi pridružili mladi ambiciozni ekipi v vlogi administratorja. Prijave najpozneje do torka, 21. maja 2019 s priporočeno pošto na naš naslov.
08.05.2019
Brez izgovora Slovenija razpisuje delovno mesto administratorja/ke.
03.12.2018
Vabilo predsedniku Borutu Pahorju na visoko zasedanje OZN na temo kroničnih nenalezljivih bolezni, 27. septembra 2018 v New Yorku, ZDA
28.08.2018
Od 12. do 14. marca se je na Dunaju odvijal UN Mladinski forum o uporabi drog (UN
Youth Forum 2018), katerega se je udeležila Katarina Rozman. 
30.03.2018
Med 5. in 11. januarjem je Brez izgovora Slovenija v Ljubljani za en teden povezala 26 mladih iz 6 držav. Tema je bila “Zdrav način življenja v mladinskih organizacijah.”
24.01.2018
November - mesec preprečevanja zasvojenosti 
Koalicija NVO za preprečevanje zasvojenosti, z aktivnostmi v preventivi in zagovorništvu
20.11.2017
Skupina Brez izgovora Slovenija razpisuje tri nova delovna mesta.
21.09.2017
Na Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za okolje in prostor smo naslovili pismo podpore k aktivnemu sodelovanju Slovenije v procesu okolja in zdravja v okviru Svetovne zdravstvene organizacije.
24.03.2017
Namenite 0,5% dohodnineTwitter