Domov > Aktualno

Udeležba na dogodku Svetovne zdravstvene organizacije v Omanu

07.01.2020

WHO Global Meeting to Accelerate Progress on SDG target 3.4 on NCDs and Mental Health

V decembru sva se dva predstavnika naše organizacije udeležila dogodka v organizaciji Svetovne zdravstvene organizacije v Omanu: WHO Global Meeting to Accelerate Progress on SDG target 3.4 on NCDs and Mental Health oz. po slovensko Mednarodno srečanje Svetovne zdravstvene organizacije za pospeševanje napredka na področju cilja trajnostnega razvoja št. 3.4 (SDG 3.4) za kronične nenalezljive bolezni (KNB) in duševno zdravje.

Srečanje je potekalo v glavnem mestu Omana, Muškatu, od 9. do 13. decembra 2019. Udeležba je možna le z vabilom, ki smo ga prejeli od Svetovne zdravstvene organizacije.

Dogodek je združil predstavnike več kot 150 držav članic Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) po vsem svetu iz javnega zdravstva in drugih sektorjev, agencij ZN, civilne družbe, zasebnega sektorja, filantropije in akademskih krogov.

Na srečanju si ej lahko vsak udeleženec izbral teme, ki ga najbolj zanimajo, in se udeležil predstavitev na te teme, ponudili pa so nam predstavitve tudi v času zdravega kosila, kar je bila zelo uporabna in zanimiva ideja za optimalen izkoristek časa.

Splošni cilj globalnega srečanja je bil pospešiti izvajanje nacionalnih odzivov na obravnavo KNB in duševnega zdravja, s ciljem da bi do leta 2030 zmanjšali prezgodnjo umrljivost in povečali obseg posegov za dosego cilja SDG 3.4. Srečanje je bilo osredotočeno na izmenjavo zgodb o uspehu in izzivih v državah.

Globalno srečanje je obsegalo več segmentov:

Tehnično srečanje za nacionalne direktorje NCD in vodje programov (9. in 10. decembra)
Odsek na visoki ravni za države članice in organizacije Združenih narodov ter nedržavne akterje na ravni ministrov in vodij organizacij (popoldne 10. decembra);
Forum partnerjev z več zainteresiranimi stranmi (11. december);
Regionalna srečanja, obstranski dogodki in obiski lokacij (12. december).

Tolmačenje je bilo na voljo v arabščini, kitajščini, angleščini, francoščini, ruščini in španščini, srečanje pa so prenašali tudi na spletu.

Kaj so kronične nenalezljive bolezni in zakaj se o njih toliko govori?
Kronične nenalezljive bolezni so po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije bolezni, ki so neozdravljive in različno hitro napredujejo do smrti. Najbolj pogoste kronične nenalezljive bolezni v Evropi so bolezni srca, rak, bolezni dihal, sladkorna bolezen in duševne bolezni. Razvoj različnih kroničnih bolezni je v veliki meri odvisen od istih dejavnikov tveganja – nezdrave prehranske navade, visoki energijski vnosi hranil, pomanjkanje telesne aktivnosti in kajenje. Poleg naštetih so dejavniki tveganja tudi vnos alkohola, onesnaženost okolja, starost in dedni faktorji. Ker imajo različne kronične bolezni skupne dejavnike tveganja, se pogosto zgodi, da se pri istem človeku razvije več kroničnih bolezni. Na njihovo razširjenost poleg dejavnikov tveganja odločujoče vplivajo še socialne, ekonomske, bivalne in življenjske okoliščine. Predstavljajo jih izobrazba, dohodki, bivanjsko in delovno okolje, doživljanje življenja in svoje vrednosti. Zato je pri zdravljenju kroničnih nenalezljivih bolezni potreben celosten pristop, ki povezuje telesne, duševne in socialne razsežnosti.

Zdravstvene statistike vedno znova potrjujejo, da so dejavniki tveganja in njihovi vplivi v revnih in zanemarjenih okoljih bolj izraženi. Več jih je tam, kjer so ljudje slabo izobraženi, kjer prebivajo v slabih bivalnih okoljih in se slabo hranijo. Tam je več kajenja in alkohola, zdravstvena zavest je pomanjkljiva, pomanjkljiva pa sta tudi zdravstveni nadzor in oskrba.

Kronične bolezni predstavljajo enega izmed najpomembnejših izzivov, s katerimi se srečujejo zdravstveni sistemi. Številni ljudje s kroničnimi boleznimi preživijo znaten del svojega življenja, vendar vseskozi potrebujejo zdravstveno oskrbo. Kronične bolezni prizadenejo bogate in revne, mlade in stare, moške in ženske. Res pa je, da se zaradi podaljševanja življenjske dobe kopičijo predvsem v starosti. Prizadenejo več ljudi kot nalezljive bolezni in v Evropi predstavljajo največje zdravstveno breme.

Zakaj je srečanje pomembno?
Leta 2015 si je cel svet postavil ambiciozen cilj, da "do leta 2030 za tretjino zmanjša prezgodnjo umrljivost zaradi KNB s pomočjo preprečevanja in zdravljenja ter spodbuja duševno zdravje in dobro počutje" (cilj 3.4 SDG). V letu 2018 so se voditelji držav zavezali, da bodo svoje države usmerili na trajnostno pot do uresničitve tega cilja.

Vendar pa se države še naprej razlikujejo po svojih zmožnostih za preprečevanje in nadzor KNB ter za reševanje vprašanja duševnega zdravja in onesnaževanja okolja. WHO je tako razvil nov strateški načrt za doseganje ciljev. KNB in duševno zdravje so pomembni iz več razlogov:

napredek v smeri splošnega zdravstvenega varstva bo povečal dostop do storitev za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje KNB, brez zahtevnih finančnih investicij;
zaščita ljudi pred vplivi izrednih zdravstvenih razmer vključuje neprekinjeno skrb za ljudi, ki trpijo zaradi KNB in duševnih motenj;
za izboljšanje zdravja in dobrega počutja je treba okrepiti ukrepe proti vodilnim svetovnim vzrokom smrti in bolezni.

Za zagotavljanje učinkovitih nacionalnih odzivov na obravnavo KNB in duševnega zdravja so potrebna močna nacionalna partnerstva. Usklajevanje skupnih prizadevanj in zavezništev, usmerjenih v rezultate, je bistvena sestavina vsakega nacionalnega odziva. Partnerstva so ključnega pomena tudi zato, ker so sredstva za preprečevanje in nadzor KNB ter spodbujanje duševnega zdravja in dobrega počutja v večini nacionalnih in institucionalnih proračunov omejena. Vlade so se zavezale, da bodo spodbujale angažma civilne družbe in sodelovale z zasebnim sektorjem, pri tem pa ustrezno upoštevale upravljanje navzkrižja interesov.

Globalno srečanje v Omanu je ponudilo priložnost, da se vsi pomembni deležniki zberejo skupaj, da si izmenjujejo izkušnje in oblikujejo inovativne skupne ideje o tem, kako povečati ukrepe proti KNB na ravni države.

Zanimivosti

KNB povzročijo 15 milijonov smrti na leto med posamezniki v starosti od 30 do 70 let
Samo 40 držav bo doseglo SDG 3.4, če države ne sprejmejo nobenih specifičnih ukrepov za doseganje cilja. Cilj pa bo doseglo kar 50 držav več, torej skupaj 90 držav, če se bodo nacionalni odzivi na KNB okrepili do leta 2022.
Večino prezgodnjih smrti zaradi KNB je mogoče preprečiti in odložiti z zgodnjim odkrivanjem, presejalnimi testi, diagnosticiranjem in zdravljenjem s poudarkom na primarni zdravstveni in univerzalni zdravstveni negi.
Zmanjšanje dejavnikov tveganja (uživanje tobaka, škodljiva uporaba alkohola, nezdrava prehrana, telesna neaktivnost, onesnaževanje zraka) je mogoče z izvajanjem političnih, zakonodajnih in regulativnih ukrepov, vključno s fiskalnimi ukrepi.
Današnji ukrepi bi do leta 2030 rešili 8 milijonov življenj v državah z nizkim in nižjim srednjim dohodkom ter ustavilo 350 milijard ameriških dolarjev gospodarske rasti.

Mija Zupančič

< Nazaj na seznam

Sorodni članki

Omejevanje vozil v mestih za boljši zrak

Z omejitvijo onesnažujočega prometa v mestih bi lahko zmanjšali škodljive koncentracije trdih delcev do 23 %, koncentracije dušikovih oksidov (NOx) v zraku pa za 36 %. EPHA in partnerji ugotavljajo, da bi s tem privarčevali do 130 milijonov evrov družbenih stroškov na leto. EPHA združuje več kot 80 nevladnih organizacij, med drugim tudi našo partnersko organizacijo Inštitut za zdravje in okolje, ki delujejo na področju javnega zdravja, zdravstvenih neenakosti in združenj zdravstvenih delavcev.