Večja dostopnost->večja poraba->večja škoda - proti spremembam alkoholnega zakona

Kot odziv na nov predlog Zakona o omejevanju porabe alkohola, ki ga je v parlamentarno obravnavo vložil poslanec Jani Möderndorfer, smo nevladne organizacije s področja javnega zdravja pripravile novinarsko konferenco, kjer smo predstavile negativne posledice povečane porabe alkohola na tretje, največkrat nedolžne osebe. Predstavljena je bila zgodba poškodovancev v prometnih nesrečah, otrok žrtev nasilja v družini in osebe, ki ima fetalni alkoholni sindrom. Njihove zgodbe smo predstavili tudi na manjši razstavi, ki je postavljena v predverju seje Odbora za zdravstvo v Državnem zboru RS.

“Alkohol predstavlja velik problem v Sloveniji, posledice škodljivega pitja alkohola pa se kažejo na ravni posameznika, njegove družine, ožje in širše okolice ter na ravni družbe,” je povedala dr. Maja Roškar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zdravstveni in nekateri drugi stroški (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kraje in vandalizem), ki so povezani s pitjem alkohola, so bili namreč v preteklosti v Sloveniji ocenjeni na 234 milijonov evrov, vse to pa se lahko omejuje z učinkovito alkoholno politiko. “Pregledne študije kažejo, da se večja dostopnost alkohola in izpostavljenost marketingu povezujeta z željo in namenom pitja alkoholnih pijač. Z naraščanjem porabe alkohola pa naraščajo tudi povzročena škoda in stroški,” je še povedala Roškarjeva.

Učinkovita alkoholna politika, ki jo izpostavlja tudi Svetovna zdravstvena organizacija, med tri najpomembnejše ukrepe postavlja dvig cen alkohola, prepoved različnih marketinških aktivnosti alkoholne industrije in zmanjšanje njegove dostopnosti. “Ravno dostopnost pa je tista, ki daje posamezniku občutek, da je alkohol vsakdanja dobrina kot sta kruh in mleko. Trenutno stanje je sicer klavrno, saj je alkohol dostopen na vsakem koraku, prav tako pa ga dobi skoraj vsaka mladoletna oseba brez težav kadarkoli. Svetle izjeme so bile v zadnjih nekaj letvzgojno-izobraževalne ustanove in športne prireditve, kjer alkohol ni bilo mogoče ponujati in prodajati, ampak kot izgleda so slednjim šteti dnevi” je povedal Jan Peloza, soustanovitelj Brez izgovora Slovenija.

Poslanec Jani Möderndorfer iz vrst Stranke modernega centra (SMC) je namreč marca letos v parlamentarno obravnavo vložil predlog sprememb Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), ki bi med drugim na športnih prireditvah dovoljeval prodajo in posredovanje alkoholnih pijač z vsebnostjo do 15 volumenskih odstotkov alkohola, vključuje pa še nekatere druge ukrepe, ki bodo negativno vplivali na porabo alkohola v Sloveniji. Predlagani ukrepi v novem predlogu ZOPA negativno vplivajo na dostopnost alkohola in še dodatno odpirajo vrata športnih prireditev za nove marketinške aktivnosti alkoholne industrije.

Društvo Žarek upanja nudi psihosocialno pomoč vsem tistim, ki so se znašli v stiski zaradi pitja alkohola. Otrokom, ki so utrpeli škodo zaradi pitja alkohola staršev, v društvu radi rečejo “pozabljeni otroci” - to so skromni otroci, ki potrebujejo varno okolje, kjer lahko sledijo svojim potrebam in sanjam, ki so velikokrat povezane ravno s športom. Šport za njih pomeni umik iz občutkov strahu in nemoči, ki jih doživljajo doma. Strokovna vodja programov društva Žarek upanja, Nataša Sorko je ob tej priložnosti povedala: “Sprašujem se, kaj se bo zgodilo, če bo tem otrokom odvzeta njihova oaza miru? Se bodo še vedno veselili svojih tekem, če bodo morali na tribunah opazovati opite odrasle osebe? Smo jim pripravljeni odvzeti še zadnje upanje, da je nekje lahko drugače kot doma?” Ob tem velja poudariti, da je argumentacija predlagatelja zakona, da bodo z omogočanjem točenja alkohola na športnih prireditvah pomagali predvsem manjšim športnim klubom, do “pozabljenih otrok” v tem pogledu zelo žaljiva in kruta, saj so jim do sedaj ravno mali klubi ponujali varno zatočišče pred različnimi vrstami nasilja, ki jim je botroval alkohol.

Na drugi strani Zavod Vozim združuje poškodovance v prometnih in drugih nesrečah, ki se s pomočjo preventivnih programov zavzemajo, da njihove zgodbe ne bi postale zgodbe še koga drugega. “Povprečna starost na dan poškodbe paraplegikov in tetraplegikov v Sloveniji, kjer je bil prisoten alkohol, je 22 let. To se zgodi v času, ko je mlada oseba na višku svoje energije in mu tak dogodek čez noč poruši cel svet. Vendar take nesreče ne spreminjajo zgolj življenja mladih, ampak prinašajo velike posledice zanj in za njihovo okolico," je povedal David Razboršek, vodja zelo uspešne slovenske kampanje “Še vedno vozim – vendar ne hodim”, ki s pomočjo poškodovancev mladim predava o pomenu odgovornega življenja, tudi brez alkohola. Za kar eno tretjino vseh žrtev prometnih nesreč je kriv ravno alkohol, ki svojih žrtev ne izbira – na žalost je velikokrat škoda prizadejana nedolžni osebi, ki po možnosti alkohola sploh ni pila.

“V Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo smo mnenja, da spodbujanje pitja alkohola nikakor ni združljivo s promocijo zdravega življenjskega sloga in športnega udejstvovanja. Naloga države je regulacija in omejevanje družbeno škodljivih parcialnih interesov napram interesom širše družbe. Od poslancev Državnega zbora pričakujemo zaščito zdravja državljanov kot ene najpomembnejših človekovih pravic in podporo obstoječi alkoholni zakonodaji. Namesto nižanja standardov in omiljevanja regulacije z novim predlogom ZOPA, pa pričakujemo izboljšanje učinkovitosti in nadgrajevanje obstoječe zakonodaje s še bolj celovitimi ukrepi,” je povedal Miha Lovše iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

Med celovite ukrepe, ki bi jih morali vpeljati tudi v Sloveniji, spada uvedba licenc na vsa prodajna mesta alkohola, višje kazni za kršitelje določil ZOPA, vključno z odvzemom licence za prodajo za nedoločen čas, prepoved oglaševanja, sponzoriranja, doniranja in promocije s strani alkoholnih podjetij ter uvedba višje in namenske trošarine za financiranje zdravstvenega varstva v Sloveniji.

"Poslanke in poslance Državnega zbora RS pozivamo, da ne postanejo »slepi sledilci« alkoholne industrije in njihovih interesov ter ne podprejo predlaganih sprememb ZOPA. Prepričani smo, da so ljudje sposobni zdržati tistih nekaj ur brez alkohola - še zlasti na nogometnih, košarkarskih ali rokometnih tekmah, ki trajajo praviloma manj kot dve uri. Še posebej je to pomembno, kadar so na športnem dogodku prisotni otroci in mladostniki,” je povedal Matej Košir z Inštituta Utrip, vodja mreže Preventivna platforma in nadaljeval: “Ljudje potrebujemo vsaj nekaj lokacij, kjer alkohol ne bo prisoten. Športni dogodki bi morali biti namenjeni družinam in povsem brez alkohola. Ravno zaradi trenutnih omejitev glede prodaje alkohola, pride na športne prireditve več družin, ki bi sicer ostale doma, če bi bila tam peščica opitih obiskovalcev in »metala« slabo luč na celoten dogodek."

V ta namen so danes predstavniki različnih nevladnih organizacij v Hotelu Slon predstavili manjšo razstavo poimenovano “Alkohol: Dostopnost-Poraba-Škoda”, ki je od srede, 10. maja 2017 dalje razstavljena v preddverju Odbora DZ za zdravstvo, kjer bo tudi potekala prva obravnava novega predloga ZOPA. “Upamo, da bo Odbor za zdravstvo zavrnil trenutni predlog in pozval Ministrstvo za zdravje k pripravi celostnega Zakona o omejevanju porabe alkohola, ki ga Slovenija nedvomno potrebuje,” je zaključil Jan Peloza, pobudnik omenjene razstave.

Gradivo