Zasvojenost z igranjem računalniških iger med slovenskimi osnovnošolci
03.08.2016
Kot po svetu je tudi pri nas igranje računalniških iger zelo razširjena prostočasna dejavnost med mladimi, bodisi gre za igre na računalniku ali pametnem telefonu. Pretirano igranje pa ima lahko negativne posledice za fizično in duševno zdravje mladih. Ameriško psihiatrično združenje je pretirano igranje računalniških iger celo vključilo med duševne motnje kot pogojno motnjo.
V okviru projekta Za zdravje mladih smo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje izvedli raziskavo o igranju računalniških iger med mladimi v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 1.071 osmošolcev in osmošolk iz vseh slovenskih regij. Namen raziskave ni bil ugotoviti, katere igre igrajo, temveč smo se osredotočili na intenzivnost igranja in potencialno zasvojenost.
Ugotovitve kažejo, da mladi povprečno pričnejo z igranjem že pri sedmih letih. Na dan povprečno za igranje porabijo 1,7 ure, med vikendi pa kar 2 uri in pol. Kar 82, 1 % anketiranih je v zadnjem letu igralo računalniške igre (prek različnih naprav).
Diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami ustreza kar 2,5 % slovenskih osmošolcev. Pretirano igranje je značilno predvsem za fante. Ti posamezniki igre pričnejo igrati prej (povprečna starost 5,5 let), in jih igrajo več (med delavnikom 5,4 ure na dan, med vikendi pa 6,9 ur). Običajno imajo slabši učni uspeh, slabšo sposobnost samonadzora, bolj so nagnjeni k tveganim dejavnostim in se hitreje razjezijo – pravijo namreč, da se počutijo kot 'tempirana bomba'. Pretirano igranje povezujejo tudi z motnjami pomanjkanja pozornosti, ima pa lahko še druge pomembne posledice na zdravje mladih, še posebno duševno.
Povezave:
Sporočilo za javnost, NIJZ
Infografika
Članek s povzetkom raziskave v Journal of Behavioural Addictions
V okviru projekta Za zdravje mladih smo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje izvedli raziskavo o igranju računalniških iger med mladimi v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 1.071 osmošolcev in osmošolk iz vseh slovenskih regij. Namen raziskave ni bil ugotoviti, katere igre igrajo, temveč smo se osredotočili na intenzivnost igranja in potencialno zasvojenost.
Ugotovitve kažejo, da mladi povprečno pričnejo z igranjem že pri sedmih letih. Na dan povprečno za igranje porabijo 1,7 ure, med vikendi pa kar 2 uri in pol. Kar 82, 1 % anketiranih je v zadnjem letu igralo računalniške igre (prek različnih naprav).
Diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami ustreza kar 2,5 % slovenskih osmošolcev. Pretirano igranje je značilno predvsem za fante. Ti posamezniki igre pričnejo igrati prej (povprečna starost 5,5 let), in jih igrajo več (med delavnikom 5,4 ure na dan, med vikendi pa 6,9 ur). Običajno imajo slabši učni uspeh, slabšo sposobnost samonadzora, bolj so nagnjeni k tveganim dejavnostim in se hitreje razjezijo – pravijo namreč, da se počutijo kot 'tempirana bomba'. Pretirano igranje povezujejo tudi z motnjami pomanjkanja pozornosti, ima pa lahko še druge pomembne posledice na zdravje mladih, še posebno duševno.
Povezave:
Sporočilo za javnost, NIJZ
Infografika
Članek s povzetkom raziskave v Journal of Behavioural Addictions
Sorodni članki
Z omejitvijo onesnažujočega prometa v mestih bi lahko zmanjšali škodljive koncentracije trdih delcev do 23 %, koncentracije dušikovih oksidov (NOx) v zraku pa za 36 %. EPHA in partnerji ugotavljajo, da bi s tem privarčevali do 130 milijonov evrov družbenih stroškov na leto. EPHA združuje več kot 80 nevladnih organizacij, med drugim tudi našo partnersko organizacijo Inštitut za zdravje in okolje, ki delujejo na področju javnega zdravja, zdravstvenih neenakosti in združenj zdravstvenih delavcev.
25.03.2021
Začenjamo s prvim sklopom usposabljanj v okviru projekta Akademija Brez izgovora, ki bo potekalo med 7. in 25. septembrom v Mladinskem centru Krško.
17.08.2020
09.06.2020
V decembru sva se dva predstavnika naše organizacije udeležila dogodka v organizaciji Svetovne zdravstvene organizacije v Omanu.
Piše: Mia Zupančič
Piše: Mia Zupančič
07.01.2020
To leto sem se udeležila Erasmus+ usposabljanja za mladinske delavce znotraj projekta »EUth WORK«.
Piše: Nina Rogelj Peloza
Piše: Nina Rogelj Peloza
04.11.2019
V ekipi mladinske zveze Brez izgovora iščemo nove okrepitve – študente za izvajanje strokovnih delavnic na osnovnih in srednjih šolah.
26.08.2019
5. 4. in 6. 4. je potekal vikend retorike, na katerem smo v petek zvečer pisali pisma miru v okviru mednarodnega projekta, ki se bori proti nasilju in vojnam, kjer smo aktivisti razmišljali kako mi doživljamo vojno in nasilje v splošnem, kakšne vrste obeh poznamo in spoznali, da imata oba za vsakega posameznika drugačno konotacijo.
22.05.2019
Priložnost za vse, ki bi se radi pridružili mladi ambiciozni ekipi v vlogi administratorja. Prijave najpozneje do torka, 21. maja 2019 s priporočeno pošto na naš naslov.
08.05.2019
Brez izgovora Slovenija razpisuje delovno mesto administratorja/ke.
03.12.2018
Vabilo predsedniku Borutu Pahorju na visoko zasedanje OZN na temo kroničnih nenalezljivih bolezni, 27. septembra 2018 v New Yorku, ZDA
28.08.2018
Od 12. do 14. marca se je na Dunaju odvijal UN Mladinski forum o uporabi drog (UN
Youth Forum 2018), katerega se je udeležila Katarina Rozman.
Youth Forum 2018), katerega se je udeležila Katarina Rozman.
30.03.2018
Med 5. in 11. januarjem je Brez izgovora Slovenija v Ljubljani za en teden povezala 26 mladih iz 6 držav. Tema je bila “Zdrav način življenja v mladinskih organizacijah.”
24.01.2018
November - mesec preprečevanja zasvojenosti
Koalicija NVO za preprečevanje zasvojenosti, z aktivnostmi v preventivi in zagovorništvu
Koalicija NVO za preprečevanje zasvojenosti, z aktivnostmi v preventivi in zagovorništvu
20.11.2017
Skupina Brez izgovora Slovenija razpisuje tri nova delovna mesta.
21.09.2017
Na Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za okolje in prostor smo naslovili pismo podpore k aktivnemu sodelovanju Slovenije v procesu okolja in zdravja v okviru Svetovne zdravstvene organizacije.
24.03.2017
- Oops, our twitter feed is unavailable right now.
